Na Ruški cesti, nekdanji Jožefovi cesti, je bila 15. septembra 1891 odprta deška osnovna šola. Za šolskim poslopjem je bila posebej zidana telovadnica, ki stoji še danes in služi svojemu namenu. Že takrat je bil okoli šole vrt, ki je bil vzorno urejen, danes pa je ob sedanji šoli park, v katerem rastejo redke drevesne vrste. Po prvi svetovni vojni so šolo vodili slovenski učitelji, ko pa je Maribor zasedel okupator, so jih pregnali ter zamenjali z nemškimi. Nato so šolo zaradi bombardiranja zaprli. Vanjo se je naselila vojska.
Leta 1945 je šolo zadela bomba in jo porušila. Na mestu, kjer je nekoč stala Magdalenska deška osnovna šola, je zrasla nova šola, ki je dobila ime po Mariborčanu Maksu Durjavi, borcu za svobodo.
Leta 1961, natančneje 8. februarja, ko praznujemo Slovenci svoj kulturni praznik, je bila otvoritev celotne šole, leto pred tem pa je bil vseljen že paviljonski del. Takrat je imela šola 15 učilnic, učilnico za pouk gospodinjstva, delavnico za tehnični pouk, mlečno kuhinjo in 4 kabinete za spravljanje učil. Šolo je obiskovalo več kot 600 otrok v 18 oddelkih.
V šolskem letu 1962/63 je bila naša šola določena za hospitacijsko šolo za občino Maribor – Tabor. Dvoizmenski pouk je potekal od 1. do 5. razreda vse so leta 1989.
S 1. marcem 1965 je bil uveden kabinetni pouk v višjih razredih.
Zelo uspešno se je v šolskem letu 1967/68 v izobraževanje vključila akcija branja za Prežihovo bralno značko. Branje je v prvem letu zaključilo 82 učencev.
Zelo uspešno se je v šolskem letu 1967/68 v izobraževanje vključila akcija branja za Prežihovo bralno značko. Branje je v prvem letu zaključilo 82 učencev.
Že takrat beležimo dodatno delo z nadarjenimi učenci (pri MAT, LVZ, FIZ in BIO).
V šolskem letu 1968/69 so učenci sodelovali v delovni brigadi in pomagali pri izgradnji ograje okoli šole. Uvedlo se je tudi filmsko gledališče – redne filmske predstave v prostorih šole.
1974. leta so naši učenci nastopali v TV-oddaji Veseli tobogan.
V šolskem letu 1979/80 se je obnovila učilnica za tehnični pouk in še tri dodatne učilnice. V sodelovanju s krajevno skupnostjo Maks Durjava in Zvezo borcev se je postavila spominska plošča in uredilo pročelje šole. Vsako leto pred to spominsko ploščo pripravimo komemoracijo ob dnevu mrtvih.
V šolskem letu 1980/81 je potekal 1. kulturni teden na OŠ Maksa Durjave in nato pod tem imenom še nekaj let.
V šolskem letu 1982/83 so se okoli asfaltnega igrišča posadili grmi mandžurijske jave in naredili dvorišče bolj prijazno.
Učenci naše šole so junija 1984 sodelovali na slovesnosti Slovenskega kulturnega in športnega društva Slovenije iz Ulma z bogatim kulturnim programom kot gostje iz domovine.
Junija 1988 smo dobili novo učilnico za biologijo in kemijo. V tem letu se je okoli šole uredila asfaltirana pešpot.
V šolskem letu 1989/90 se je začel uvajati integrirani pouk. Paviljonski del šole je dobil nova okna in pločevinasto streho. V tem šolskem letu se je zmanjšalo število učencev na 395, zato so nam bili dodeljeni otroci iz Borove vasi – vozili smo jih s šolskim avtobusom. Med prvimi smo začeli z opisnim ocenjevanjem v 1. razredu, nivojskim poukom in diferenciacijo.
V letih od 1992 do danes smo izvedli številne odmevne projekte. Naštela jih bom nekaj: Namesto koga roža cveti, Zdrava šola, Iz babičine skrinje, Lutka, Korak k sončku …
V šolskem letu 1995/96 je začela šolska knjižnica z računalniško obdelavo gradiva. V šolskem letu 1996/97 smo uvedli športni oddelek v 1. razredu in dobili novo računalniško učilnico z 12 računalniki.
Šolsko leto 1999/2000 je bilo prelomno, saj smo bili med prvimi izbrani za izvajanje devetletke (v 1. in 7. razred). Slovesne podelitve spričeval se je ob koncu šolskega leta udeležil takratni predsednik države g. Milan Kučan.
Devetletka je narekovala sodoben pouk, ki pri učencih razvija vseživljenjska znanja, zato smo v šolskem letu 2002/2003 dobili sodobno naravoslovno učilnico.
Na šoli uspešno deluje pevski zbor – dalj časa tudi dva (otroški in mladinski), ki sta dosegala vidne uspehe na področju zborovskega petja na ravni šol, občine in regije.
Tradicijo ima tudi dramska dejavnost, saj so bili učenci za številne uprizoritve predstav večkrat nagrajeni.
Učenci so izdajali šolsko glasilo, ki se je nekaj let imenovalo Naš glas, sedaj pa je to Maksi.
V vseh teh letih so našo šolo obiskali številni kulturniki (F. Bevk, Desanka Maksimović, Tone Partljič, France Filipič, Niko Grafenauer, Andrej Brvar, Ladko Korošec, Vitan Mal, Leopold Suhodolčan, Andrej Šifrer …).
